V četrtek, 22. oktobra 2026, vas ob 18.00 vljudno vabimo v prostore UP Univerzitetne knjižnice (Trubarjeva 1, Koper) na predstavitev knjige dr. Urbana Vehovarja z naslovom Za dostojanstvo: proti sovraštvu in zlu. Pogovor bo vodil prof. dr. Jonatan Vinkler.

Avtorjev pogled na slovensko zgodovino in sedanjost je bistveno drugačen od uveljavljenega. Verjame, da gre za enkraten opis zgodovine slovenske družbe vse od njenih začetkov iz, približno, časa poselitve v letu 550 pa do leta 2025, torej za 1475 let. Slovensko družbo kot je danes, ali pa je bila pred nekaj trenutki je lahko opazoval neposredno, tako rekoč iz oči v oči.  

Dr. Urban Vehovar je študiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in tam leta 2000 doktoriral. V letih 2002 in 2003 je bil zaposlen na Uradu za preprečevanje korupcije, kasneje pa na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Od leta 2011 do 2013 je sodeloval s Komisijo za preprečevanje korupcije. Pred tem je sodeloval pri delu Akademije za demokracijo. Tudi zato lahko reče, da pozna slovensko družbo v razsežjih, ki so daleč od tistega, kar o njej ve povprečen človek. V tem času se je veliko pojavljal v javnosti, kjer se je zavzemal za demokracijo, za boj proti korupciji in opisoval slovensko družbo. V Berlinu se je po okrevanju od možganske anevrizme zaposlil kot čuvaj v muzeju in galeriji. V tem času je delal tudi v kavarni v Schönebergu, kjer je kavo razvrščal v vrečke in jih nato zlagal na prodajne police. Tako se je iz višjega srednjega razreda spustil v nižji delavski razred, med ljudi, ki so bili plačani po najnižji urni postavki. Obe izkušnji sta ga obogatili kot človeka.

Vabimo vas, da se po koncu predstavitve pridružite neformalnemu pogovoru in druženju.

Prijazno vabljeni.

The post Predstavitev in pogovor o knjigi Za dostojanstvo: proti sovraštvu in zlu appeared first on Univerzitetna knjižnica.

Založnik Springer Nature vabi na brezplačna spletna seminarja na temo uporabe etičnega dela prek učinkovitih kanalov za razširjanje informacij v dobi UI ter procesa objavljanja v reviji z vidika urednika. Seminarja sta namenjena raziskovalcem, profesorjem, študentom, knjižničarjem ter ostalim zainteresiranim.

• Publishing Smarter: Tools, Ethics, and Visibility for Today’s Researchers in the age of AI
  Datum: 13. 10. 2026
  Ura: 11.00
  Prijava na POVEZAVI >>

• How do Journals Operate: An Editor’s Guide to Navigate the Journal Publication Process
  Datum: 29. 10. 2026
  Ura: 10.00
  Prijava na POVEZAVI >>

Seminarja bosta potekala v angleškem jeziku.

The post Spletna seminarja založnika Springer Nature appeared first on Univerzitetna knjižnica.

V četrtek, 22. oktobra 2026, vas ob 11.00 vabimo na spletno predavanje “Plan ne velja nič, planiranje vse …”: planiranje in vodenje v akademski založniški dejavnosti. Predaval bo prof. dr. Jonatan Vinkler (UP FHŠ in UP UK). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije Zoom (https://upr-si.zoom.us/s/65226803711, Meeting ID: 652 2680 3711).

1. Uvod

Predavanje prof. dr. Jonatana Vinklerja, naslovljeno „Plan ne velja nič, planiranje vse …“: planiranje in vodenje v akademski založniški dejavnosti namerava osvetliti ključne procese v založništvu, ki segajo od strateškega planiranja do komuniciranja s posameznimi deležniki procesa. Predavanje se začne z zgodovinskim primerom iz druge svetovne vojne – operacijo Overlord/Neptun v Normandiji. Ta primer služi kot metafora za kompleksnost planiranja: vključeval je koordinacijo 133.000 vojakov, 24.000 padalcev in 6.000 vozil, zavezniškim silam pa sta stala nasproti prekaljeni “piščavski lisjak”, feldmaršal Erwin Rommel, in Hitlerjev atlantski zid. S tem avtor poudarja, da uspešno izvajanje zahtevnih projektov, kot so tudi založniški, ni odvisno le od statičnega plana, temveč od dinamičnega procesa planiranja, ki upošteva nepredvidljive dejavnike.

V založništvu planiranje presega linearno razmišljanje in enosmerne scenarije. Urednik mora obvladovati stroške izdaje, kar pomeni natančno načrtovanje virov, časovnic in sodelavcev. Predavanje izpostavlja vprašanja: Kaj, zakaj in čemu planirati? Zakaj ne le linearno in za en scenarij? Odgovor leži v večnivojskem prostoru, kjer so dejavniki medsebojno povezani. Za uspešno realizacijo projekta so poleg avtorja in urednika potrebni kompetentni, razpoložljivi in ekonomsko vzdržni delovalniki (izvajalci). To uvaja koncept mrežnega planiranja, ki je osrednji del predavanja.

2. Planiranje v založništvu: Od intuicije do mrežnega pristopa

Predavanje razlikuje med intuicijo, statičnim planom in dinamičnim planiranjem. Intuicija je lahko koristna za hitre odločitve, vendar je nezadostna za kompleksne projekte, kot je izdaja knjige. Statični plan je tog in neprilagodljiv, medtem ko planiranje omogoča prilagajanje spremembam. V založništvu to pomeni obvladovanje stroškov, časovnic in virov.

Osrednji koncept je mrežno planiranje, predstavljeno v treh stopnjah (1.0, 2.0, 3.0). V prvi stopnji (Mrežno planiranje 1.0) se opredelijo vse dejavnosti od D1 do Dn, ki vodijo do izdaje (do tiskovne predstavitve). To vključuje ugotavljanje predhodnih aktivnosti in identifikacijo izvajalcev. Druga stopnja (2.0) določa termine pričetka in konca aktivnosti, optimalno pot projekta ter termine izvajanja. Tretja stopnja (3.0) poudarja obvladovanje stroškov, predvidevanje zapletov in razvoj več scenarijev (časovni, dostopnostni in stroškovni). Tu se predlaga uporaba umetne intelligence za analizo scenarijev. Ves čas je potreben nadzor, prilagajanje in fokus na cilju. In to je: kakovosten izdelek v dogovorjenem času ob obvladanih stroških.

Ključno sporočilo je, da planiranje ni enkratno dejanje, temveč kontinuiran proces, ki zagotavlja uspeh založniškega projekta le, če se urednik, ki je “general” procesa, ves čas prožno prilagaja realnim situacijam in spremembam na “bojnem polju”. 

To pa je, kot je misliti, ob kompetencah urednika in sodelavcev mogoče učinkovito le tedaj, ko tudi akademske založbe, ki delujejo na pogon iz javnih davkoplačevalskih sredstev, sledijo temeljni logiki tržnega založniškega podjema – finančni učinkovitosti na enoto proizvoda. Torej bržda morejo/morajo pri planiranju postopati drugače, kot pretežno narekuje uhojena mentaliteta »planskega gospodarstva« javnega sektorja v R Sloveniji, ki je s svojimi »letnimi plani dela« na univerzah in drugje, kot je mogoče sklepati, prežitek komunističnega družbenega eksperimenta med leti 1945 in 1991.

3. Vodenje kot predpogoj za uspešno planiranje

Predavanje vključuje tri intermezze, ki poudarjajo: “Da bi lahko dobro planirali, morate znati voditi.” Vodenje je predstavljeno kot ključni element, ki omogoča izvajanje plana. V založništvu vodenje pomeni koordinacijo ekipe, motivacijo delovalnikov in reševanje konfliktov. Brez učinkovitega vodenja plan ostane na papirju.

Intermezzi ponavljajo to sporočilo, kar kaže na njegovo pomembnost. Vodenje vključuje komunikacijo, delegacijo nalog in spremljanje napredka. V kontekstu mrežnega planiranja vodenje zagotavlja, da se aktivnosti izvajajo po optimalni poti, stroški pa ostanejo pod nadzorom. Predavanje implicira, da je vodenje interdisciplinarna veščina, ki združuje psihološke, organizacijske in pravne vidike.

Prof. dr. Jonatan Vinkler je specialist za literarno in kulturno zgodovino zgodnjega novega veka, editolog in bibliotekar. Je glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja in urednik posameznih knjig omenjene znanstvenokritične izdaje (2003–2018: tretja, četrta, peta, šesta – s F. Kranjc-Vrečko, osma, deveta – z B. Javornikom in M. Šetinc, dvanajsta, trinajsta in štirinajsta knjiga). Je urednik znanstvenokritične izdaje »ljubljanskega rokopisa« Simfonije št. 6 v F-duru, op. 68, Ludwiga van Beethovna z mednarodno kritiko v indeksirani znanstveni reviji (A&HCI, Scopus (h), ERIH PLUS …). O recepciji husitske in luteranske reformacije, imaginariju »turške« nevarnosti v slovenskem kulturnem prostoru ter češko-slovenskih in slovensko čeških kulturnih ter literarnih stikih v stoletju »meščanov in revolucij« je objavil več enoavtorskih znanstvenih razprav in monografij, ki so citirane v domačih in tujih znanstvenih razpravah in monografijah. Bibliografija dr. Vinklerja šteje 360 enot; je mentor več doktorskim študentom. Je direktor Univerze na Primorskem Univerzitetne knjižnice, predsednik Upravnega odbora Univerze na Primorskem ter podpredsednik Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Za svoje delo je doslej prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado FF UL (2000), Trubarjevo plaketo Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji (2017) in Zlato plaketo Univerze na Primorskem (2020).

Na dogodek se je potrebno prijaviti preko POVEZAVE >>

Gre za sedemnajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na dr. Ano Slavec, ki je urednica predavanj v seriji OZUP. 

Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na YouTube kanalu UP Univerzitetne knjižnice >>

The post Predavanje: “Plan ne velja nič, planiranje vse …”: planiranje in vodenje v akademski založniški dejavnosti appeared first on Univerzitetna knjižnica.

V torek, 20. oktobra 2026, bo med 10.00 in 12.00 v UP Univerzitetni knjižnici (Trubarjeva dvorana) organizirano šesto srečanje mentorjev in doktorskih študentov. Dogodek je primarno namenjen mentorjem, somentorjem in doktorskim študentom UP, vljudno vabljeni tudi ostali zainteresirani. Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku, povezovala ga bo Sara Maksimović (SZK UP). Dogodek se bo snemal.

Program dogodka:

Uvodni pozdravni nagovor
prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem

Raziskovalni podatki v dobi odprte znanosti: kaj, zakaj in kako objaviti?
10:05-10:45 │ doc. dr. Ana Slavec, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem
Objavljanje raziskovalnih podatkov postaja vse pogostejša zahteva financerjev raziskav in znanstvenih revij. Predavanje bo predstavilo ključne vidike priprave podatkov za objavo, od izbire repozitorija in dokumentiranja podatkov do pravnih, etičnih in organizacijskih izzivov. Na konkretnih primerih bodo prikazane dobre prakse deljenja raziskovalnih podatkov, dotaknili pa se bomo tudi vprašanj anonimizacije in zaščite občutljivih podatkov.

Ocenjevanje raziskav in vrednotenje raziskovalcev: zakaj in kako?
10:50-11:30 │ doc. dr. Sebastian Dahle, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vrednotenje oz. ocenjevanje je ena ključna dejavnost, ki oblikuje raziskovalni sistem in zagotavlja tako kakovost raziskovalnih dejavnosti kot tudi zanesljivost raziskovalnih rezultatov oz. zaupanje v njih. Hkrati je vrednotenje ključni dejavnik, ki omogoča ali onemogoča raziskovalne kariere in zato močno vpliva na vsakdanje delo raziskovalca. Predavanje bo predstavilo vrednotenje in ocenjevanje raziskovalnih dejavnosti v našem akademskem sistemu. Prikazani bodo različni vidiki in načini ocenjevanja ter vrednote, na katerih temeljijo. Končno bo predstavljen pogled na prihajajoče spremembe, vključno s podrobnem pregledom v evropsko Koalicijo za napredek pri ocenjevanju raziskav (CoARA).

Razprava in zaključek
11:30-12:00

Na dogodek se je potrebno prijaviti >>

Vabilo na 6. srečanje mentorjev in doktorskih študentov >>

The post Šesto srečanje mentorjev in doktorskih študentov appeared first on Univerzitetna knjižnica.

Novo študijsko leto trka na vrata, mednarodni študenti so z uvajalnimi aktivnostmi že pričeli, slovenski študenti jim bodo sledili v kratkem.

Opažamo, da se letos študenti srečujejo s še večjimi izzivi iskanja primernih namestitev kot v preteklih letih. To se kaže že v septembru, ko mnogi mednarodni študenti, ki že imajo svoje obveznosti, niso uspeli sodelovati na uvajalnih dnevih, drugi bivajo v hostlih in sporočajo, da ne uspejo najti namestitev.

V prihodnjih dneh se jim priključi še trikrat višje število slovenskih študentov, ki se selijo v naše okolje, kjer tudi nimajo še zagotovljenih namestitev.

Število študentov v slovenski Istri namreč vztrajno raste. Samo v Kopru in Izoli bo redno študiralo preko 5.100 študentov, med temi je 1.700 brucev, ki se selijo prvič, v prvem semestru pa se jim pridružuje tudi 100 študentov na izmenjavi. 

Pomanjkanje ležišč v vseh krajih slovenske Istre je pereče.

Zato univerza vabi vse potencialne najemodajalce, predvsem iz Kopra, Izole, pa tudi Ankarana, Pirana in Portoroža ter seveda vseh okoliških krajev in zaledja, ki se za oddajo morebiti še niso odločili, da ponudijo svoje kapacitete.

V primeru, da razpolagate z namestitvami, ki bi jih bili pripravljeni oddati študentom, prosimo kontaktirajte pisarno Študentskih domov Univerze na Primorskem, kjer vam bodo lahko svetovali in vašo ponudbo posredovali študentom.

Na voljo so še vedno tudi subvencije za stanodajalce.

TELEFON: 05 611 75 13 (delavniki med 8.00 in 15.00)

E-POŠTA: info@sd.upr.si  

Študente ob tem opozarjamo, da so pozorni na morebitne goljufe, ki izkoriščajo situacijo, in pred kakršnimkoli nakazilom dodatno preverijo namestitve.

The post Večje število študentov išče namestitve predvsem v Kopru in Izoli appeared first on Univerzitetna knjižnica.

V četrtek, 17. septembra 2026, vas ob 10.00 vabimo na spletno predavanje Izzivi zagotavljanja visoke kakovosti v znanstvenih revijah: uredniški pristopi glede na usmerjenost založnika in model dostopa. Predavala bo dr. Katarina Krapež (FIŠ in UP PEF). Dogodek bo potekal v slovenskem jeziku prek aplikacije Zoom (https://upr-si.zoom.us/s/61438757071, Meeting ID: 61438757071).

Zagotavljanje visoke kakovosti znanstvenih objav temelji na večstopenjski uredniški presoji, ki vključuje začetno strokovno in metodološko oceno rokopisa, dosledno uporabo meril kakovosti, vodenje recenzijskega postopka ter končno odločitev o objavi. Uredniki imajo osrednjo odgovornost za znanstveno verodostojnost in relevantnost objavljenih del, vendar ne odločajo v institucionalno nevtralnem okolju. Njihove možnosti so odvisne od kadrovskih in finančnih virov, tehnološke infrastrukture, podpore založnika ter modela dostopa revije.

Predavanje izhaja iz večletne mednarodne empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 258 izkušenih urednikov iz 42 držav, ter iz poglobljenih intervjujev s 24 uredniki iz 11 držav. Predstavljeno bo, kako uredniki razumejo in uporabljajo temeljna merila kakovosti – izvirnost, znanstveno veljavnost in pomembnost – ter kako sprejemajo zahtevne odločitve, kot so zgodnja zavrnitev rokopisa, izbira kompetentnih recenzentov in presoja nasprotujočih si recenzij. Predstavljena bo tudi urednikova večplastna vloga: od varuha kakovosti do vodje postopkov, razvijalca revije in povezovalca znanstvene skupnosti.

Osrednji del predavanja bo namenjen dvema ločenima, vendar povezanima vidikoma: komercialni oziroma neprofitni usmerjenosti založnika ter odprtemu, hibridnemu ali zaprtemu oziroma naročniškemu modelu dostopa. Raziskava kaže, da komercialni založniki uredništvom praviloma zagotavljajo več tehnološke, produkcijske, promocijske in izobraževalne podpore, vendar lahko hkrati bolj omejujejo uredniško avtonomijo. Pri neprofitnih založnikih je avtonomije pogosto več, uredniki pa se srečujejo z omejenimi viri in večjim obsegom neplačanega dela. Model odprtega dostopa sam po sebi zato ni zanesljiv pokazatelj kakovosti; odločilni so standardi, transparentnost postopkov in dejanska podpora uredniškemu delu.

Tema je danes še posebej aktualna zaradi prehoda k takojšnjemu in diamantnemu odprtemu dostopu, spreminjanja pravil o sekundarnem publiciranju ter razvoja generativne umetne inteligence, organizirane proizvodnje lažnih znanstvenih člankov in manipulacij recenzijskih postopkov. Visoka kakovost zato ni le vprašanje formalnih pravil, temveč tudi uredniške avtonomije, ustreznih virov in zaupanja vredne raziskovalne infrastrukture.

Dr. Katarina Krapež je izredna profesorica prava na Univerzi v Novem mestu Fakulteti za informacijske študije in na Univerzi na Primorskem. Na Fakulteti za informacijske študije je prodekanja za organizacijski razvoj in vodja Oddelka za pravne vede, od julija 2026 pa predsednica upravnega odbora novoustanovljene javne univerze v Novem mestu. Doktorirala je na Univerzi na Primorskem s področja avtorskega prava v znanosti. Njeno raziskovalno delo povezuje pravne, upravljavske in empirične pristope ter se osredotoča na kakovost znanstvenega publiciranja, uredniško odločanje, avtorsko pravo in odprto znanost. V mednarodni raziskavi je preučevala merila kakovosti in uredniške prakse 258 urednikov znanstvenih revij iz 42 držav ter vpliv komercialne oziroma neprofitne usmerjenosti založnikov na vsakodnevno uredniško delo. Ugotovitve je objavila v revijah Learned Publishing, Publications, Lexonomica in Pravnik. Na Fakulteti za informacijske študije vodi izvajanje projekta SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji. Je tudi registrirana strokovnjakinja NAKVIS ter dolgoletna pravna in strateška svetovalka visokošolskim in raziskovalnim zavodom, zato raziskovalna vprašanja kakovosti povezuje z izkušnjami iz visokošolskega upravljanja in zagotavljanja kakovosti.

Na dogodek se je potrebno prijaviti preko POVEZAVE >>

Gre za šestnajsto predavanje v seriji OZUP – Odprta Znanost na Univerzi na Primorskem. Dogodek organizira Univerza na Primorskem v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (Ukrep 6.2 ReZrIS30), ki ga financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. V primeru morebitnih vprašanj se lahko obrnete na dr. Ano Slavec, ki je urednica predavanj v seriji OZUP. 

Pretekle dogodke, ki smo jih organizirali v seriji OZUP si lahko ogledate na YouTube kanalu UP Univerzitetne knjižnice >>

The post Predavanje: Izzivi zagotavljanja visoke kakovosti v znanstvenih revijah: uredniški pristopi glede na usmerjenost založnika in model dostopa appeared first on Univerzitetna knjižnica.

V četrtek, 24. septembra 2026, vas ob 15.30 vabimo na voden ogled Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, ki bo potekal na naslovu Trubarjeva 1, Koper.

UP Univerzitetna knjižnica je osrednja knjižnica Univerze na Primorskem ter pomembno informacijsko in raziskovalno središče za študente, raziskovalce in širšo javnost. Posebnost knjižnice je, da je edina knjižnica v Sloveniji, ki je za svoje člane odprta 24 ur na dan vse dni v letu.

Ogled bo vodil direktor UP Univerzitetne knjižnice prof. dr. Jonatan Vinkler, ki bo predstavil prostore knjižnice, njene storitve in pomen knjižnice za podporo izobraževalnemu ter raziskovalnemu delu na Univerzi na Primorskem.

Zaradi lažje organizacije se je na ogled potrebno prijaviti najkasneje do ponedeljka, 21. septembra 2026, preko POVEZAVE >>

Vljudno vabljeni.

The post Voden ogled Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem appeared first on Univerzitetna knjižnica.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) vabi raziskovalke in raziskovalce na strokovno delavnico, bo potekala v četrtek, 17. septembra 2026, od 9.30 do 15.00 v prostorih konferenčne dvorane CTK.

Delavnica je namenjena obravnavi aktualnih pravnih, avtorskih in etičnih vprašanj uporabe umetne inteligence v raziskovalnem okolju.

Udeleženci boste spoznali:

• izzive avtorskega prava in odprte znanosti,
• uporabo raziskovalnih podatkov in publikacij v orodjih AI,
• odgovorno rabo umetne inteligence v akademskem okolju,
• varstvo osebnih in zaupnih podatkov ter skladnost z GDPR,
• etične meje uporabe generativne umetne inteligence pri raziskovalnem delu.
  

Delavnica bo ponudila aktualne dileme, praktične primere in priporočila za odgovorno, transparentno in zakonito uporabo umetne inteligence v raziskovanju.

Program delavnice

Delavnica bo potekala izključno v živo. Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se je na dogodek treba prijaviti, in sicer preko naslednje povezave.  Prijave sprejemamo do zapolnitve mest.

Delavnico organizira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani z izvajalci iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Izr. prof. dr. Matija Damjan

Izredni profesor za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in sekretar uredniškega odbora revije Pravni letopis. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se posveča zlasti pravu intelektualne lastnine, pravu informacijske družbe ter pravnim izzivom, ki jih prinašajo informacijske tehnologije in umetna inteligenca. Med letoma 2020 in 2022 je sodeloval v delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Intelligence (GPAI). Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih dogodkih s področja avtorskega prava, odprte znanosti in pravnih vidikov digitalnih tehnologij.

Dr. Katja Štemberger Brizani

Docentka na Katedri za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se posveča zlasti upravnemu pravu, javnim naročilom, koncesijam ter javno-zasebnim partnerstvom. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih konferencah, predavala pa je tudi na tujih univerzah, med drugim na Masarykovi univerzi v Brnu. Je ustanoviteljica in koordinatorka Pravne klinike o javnih naročilih, koncesijah in javno-zasebnih partnerstvih. Kot avtorica in soavtorica številnih znanstvenih prispevkov raziskuje predvsem vprašanja upravnih pogodb, koncesij, pravnega varstva ter sodobnega razvoja upravnega prava.

Lucija Strojan, mag. prava

Asistentka na Katedri za civilno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu se posveča zlasti civilnemu pravu, pravu varstva potrošnikov, pravu informacijske družbe ter pravnim vidikom umetne inteligence in digitalne regulacije. Sodeluje pri več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področja odprtih podatkov, digitalne regulacije in umetne inteligence. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter objavlja strokovne in znanstvene prispevke s področja civilnega in digitalnega prava.

Dogodek poteka pod okriljem Odprte knjižnice in je sofinanciran v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.

The post Strokovna delavnica v CTK: Umetna inteligenca v raziskovanju appeared first on Univerzitetna knjižnica.

Univerzitetna knjižnica Maribor vabi na strokovno delavnico z naslovom Umetna inteligenca v raziskovanju – etika, avtorske pravice, GDPR in odgovorna raba, ki bo potekala v četrtek, 10. septembra 2026, ob 9. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor.

Dogodek je namenjen obravnavi aktualnih pravnih, etičnih in avtorskih vprašanj uporabe umetne inteligence v raziskovalnem okolju.

Udeleženci bodo spoznali:

• etične meje uporabe generativne umetne inteligence pri raziskovalnem delu,
• izzive avtorskega prava in odprte znanosti,
• uporabo raziskovalnih podatkov in publikacij v orodjih AI,
• odgovorno rabo umetne inteligence v akademskem okolju,
• varstvo osebnih in zaupnih podatkov ter skladnost z GDPR.

Delavnica bo ponudila praktične primere, aktualne dileme in priporočila za odgovorno, transparentno in zakonito uporabo umetne inteligence v raziskovanju.

Program

Prijava

Dogodek bo potekal izključno v živo. Udeležba je brezplačna, prijava pa je obvezna preko spletnega obrazca. Število mest je omejeno.

Govorniki

Lucija Strojan, mag. prava

Asistentka na Katedri za civilno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu se posveča zlasti civilnemu pravu, pravu varstva potrošnikov, pravu informacijske družbe ter pravnim vidikom umetne inteligence in digitalne regulacije. Sodeluje pri več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področja odprtih podatkov, digitalne regulacije in umetne inteligence. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah ter objavlja strokovne in znanstvene prispevke s področja civilnega in digitalnega prava.

Izr. prof. dr. Matija Damjan

Izredni profesor za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in sekretar uredniškega odbora revije Pravni letopis. Pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu se posveča zlasti pravu intelektualne lastnine, pravu informacijske družbe ter pravnim izzivom, ki jih prinašajo informacijske tehnologije in umetna inteligenca. Med letoma 2020 in 2022 je sodeloval v delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Intelligence (GPAI). Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih dogodkih s področja avtorskega prava, odprte znanosti in pravnih vidikov digitalnih tehnologij.

Dr. Katja Štemberger Brizani

Docentka na Katedri za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu se posveča zlasti upravnemu pravu, javnim naročilom, koncesijam ter javno-zasebnim partnerstvom. Aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih strokovnih ter znanstvenih konferencah, predavala pa je tudi na tujih univerzah, med drugim na Masarykovi univerzi v Brnu. Je ustanoviteljica in koordinatorka Pravne klinike o javnih naročilih, koncesijah in javno-zasebnih partnerstvih. Kot avtorica in soavtorica številnih znanstvenih prispevkov raziskuje predvsem vprašanja upravnih pogodb, koncesij, pravnega varstva ter sodobnega razvoja upravnega prava.

Dogodek je sofinanciran v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.

The post Strokovna delavnica v UKM: Umetna inteligenca v raziskovanju appeared first on Univerzitetna knjižnica.

Evropska komisija je objavila poziv k javnim konzultacijam glede Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (Directive on Copyright in the Digital Single Market) in priprave morebitnih novih zakonodajnih ukrepov za prilagoditev evropskega avtorskega prava tehnološkim spremembam in razvoju umetne inteligence. Med drugimi izpostavljajo vprašanja glede raziskovalnega dela, odprte znanosti in sekundarnega publiciranja.

Poziv za oddajo mnenj je odprt do 25. junija 2026.

Več informacij najdete na njihovi uradni spletni strani, kjer lahko podate svoje mnenje.

The post Povabilo Evropske komisije k javnim konzultacijam glede Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu appeared first on Univerzitetna knjižnica.