Odprta znanost se je razvila iz odprtega objavljanja znanstveno-raziskovalnih podatkov, ko so se raziskovalci in financerji javnih raziskav uprli vse dražjim postopkom tradicionalnega založništva. Tradicionalni založniki prav tako niso omogočali dostopa do celotnih vsebin uporabnikom s finančnimi omejitvami. Odprto objavljanje znanstveno-raziskovalnih rezultatov predstavlja ravnanje z rezultati na način, ki omogoča preverjanje in ponovno uporabo podatkov v skladu z načeli FAIR.

Načela FAIR:

• Najdljivost (Findable): zagotavljanje enostavne najdljivosti za uporabnike in računalnike z uporabo trajnih identifikatorjev digitalnih objektov, jasnim opisom metapodatkov in vpisom v bibliografske indekse.
• Dostopnost (Accessible): zagotavljanje dostopnosti znanstveno-raziskovalnih podatkov, vključno s postopkom avtentifikacije in avtorizacije z uporabo zaupanja vrednih repozitorijev.
• Interoperabilnost (Interoperable): uporaba ustreznih metapodatkov in integriranost z drugimi podatki ter povezljivost z drugimi aplikacijami ali delovnimi procesi za izvedbo analiz, shranjevanje in obdelavo.
• Ponovna uporabnost (Reusable): optimizacija ponovne uporabe podatkov, zaradi katere morajo biti podatki in metapodatki dobro opisani, da se jih lahko ponovno uporabi v nadaljnje raziskave.

Pomembni elementi odprtega objavljanja:

• Trajni identifikatorji digitalnih objektov (PID) predstavljajo enolične in trajne povezave do digitalnih objektov, ki so ključni pri zagotavljanju najdljivosti in trajnega dostopa do znanstveno-raziskovalnih rezultatov.
• Zaupanja vredni repozitoriji so del digitalne infrastrukture, ki podpira odprto znanost. Delimo jih na certificirane, področne, splošne in institucionalne.
• Odprte licence v skladu z načeli odprte znanosti uporabnikom omogočajo prosto uporabo, spreminjanje ali deljenje pod enakimi pogoji. Največkrat so označene z licenco Creative Commons (CC).
• Izjeme pri deljenju se večinoma nanašajo na znanstveno-raziskovalne podatke, ki bi lahko ogrožali varnost, zakonite interese upravičenca, vključno s komercialnim izkoriščanjem (npr. patentna zaščita).

 
Načini odprtega objavljanja

1. Zeleni odprti dostop (Green Open Access): označuje shranitev avtorjeve končne, recenzirane verzije članka, ki je bila sprejeta v objavo v naročniški znanstveni reviji, v institucionalni repozitorij. V primeru, da je avtor materialne avtorske pravice prenesel na založnika, mu mora slednji dovoliti shranitev recenzirane ali nerecenzirane verzije članka v repozitorij. Na portalu Open Policy Finder so zbrani in analizirani pravilniki odprtega dostopa založnikov s povzetki dovoljenj.

2. Zlati odprti dostop (Gold Open Access): označuje objavljanje v odprto dostopnih revijah ali monografijah, ki omogočajo dostop do rezultatov raziskav brez naročnine. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in omogoči nadaljno uporabo, največkrat označeno z licencami CC. Objava v zlatem odprtem dostopu običajno zahteva plačilo stroška procesiranja objave (APC).

3. Diamantni odprti dostop (Diamond Open Access): neprofitni model takojšnjega odprtega dostopa, ki ne zaračunava naročnine za dostop ali objavo. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in dovoljuje deljenje in ponovno uporabo znanstvenega dela. Objava v komercialne namene praviloma ni dovoljena. Sredstva za delovanje založniki zagotavljajo s pomočjo plačila za javno službo, sponzorstev, donacij, množičnih financiranj in zbiranj sredstev v okviru različnih iniciativ.

Nepoštene založniške prakse

Pri iskanju informacij o primernosti posamezne znanstvene revije ali založbe moramo ob poplavi informacij biti posebej pozorni na nepoštene založniške prakse:

• Plenilske revije predstavljajo navidezne revije, ki nimajo ustrezno urejenega recenzijskega postopka. Pogosto navajajo neresnične in zavajajoče metrike o svoji vplivnosti.
• Plenilske založba predstavljajo založbe, ki izdajajo plenilske revije.
• Zavajajoče metrike so pogosto izmišljene metrike z odmevnim poimenovanjem ter pogosto s poimenovanjem, ki spominja na verodostojne metrike.
• Plenilske znanstvene konference so konference, ki so pripravljene mimo standardnih postopkov (npr. brez uredniškega odbora, recenzijskih pregledov prispevkov itd.)
• Ugrabljene revije so zavajajoče in ponarejene spletne strani, ki oblikovno predstavljajo kopijo izvirne znanstvene revije.
  

Pri preverjanju verodostojnosti revij in založb si lahko pomagamo z različnimi orodji in portali:

• Think Check Submit: omogoča lažjo prepoznavo zaupanja vrednih revij in založnikov;
• Think Check Attend: omogoča lažje odkrivanje nezaupanja vrednih konferenc;
• Directory of Open Access Journals (DOAJ): odprta podatkovna baza, ki omogoča iskanje po zlatih revijah;
• Directory of Open Access Books (DOAB): odprta podatkovna baza, ki omogoča iskanje odprto dostopnih znanstvenih monografij;
• Web of Science (Clarivate): multidisciplinarna baza podatkov z indeksi citiranosti Science Citation Index Expanded® (SCI-EXPANDED), Social Sciences Citation Index® (SSCI) in Arts & Humanities Citation Index® (A&HCI);
• Scimago Journal & Country Rank (SJR): orodje za preverjanje verodostojnosti znanstvenih revij.

Delovanje podstrani o odprti znanosti na UP UK v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (ukrep 6.2 ReZrIS30) financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.