Predavanje: Matthias Flacius Illyricus and His Influence on the Theology of Slovenian Protestants in the Sixteenth Century.

Oddelek za slovenistiko UP Fakultete za humanistične študije
in UP Univerzitetna knjižnica vabita na predavanje

dr. Luke Ilića

z naslovom

MATTHIAS FLACIUS ILLYRICUS AND HIS INFLUENCE ON THE THEOLOGY OF SLOVENIAN PROTESTANTS IN THE SIXTEENTH CENTURY.

Predavanje bo potekalo
v Trubarjevi dvorani UP UK, Trubarjeva 1, 6000 Koper,
in sicer v torek, 10. novembra 2026, s pričetkom ob 10.00.

Predavanje bo v angleškem jeziku.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Dogodek se bo prenašal tudi preko spleta (Zoom: https://upr-si.zoom.us/j/66636705055?pwd=QPunMzazLmqZh2gMsvFf0evZHVq1am.1, Meeting ID: 666 3670 5055, Passcode: 841819).

Raziskave ugotavljajo, da je bil vpliv Matije Vlačića Ilirika na slovenski protestantizem 16. stoletja opazen, a ne dominanten. Vlačić je imel osebne in korespondenčne stike s slovenskim prostorom, ki so bili predvsem spodbujevalne in operativne narave. Študenti iz slovenskih dežel, ki so se šolali pri njem (ali po njegovem priporočilu), so v domovino prinašali njegovo teološko odločnost, tudi ostrino in nepopustljivost, ter gnesioluteransko usmeritev. Vlačić si je prizadeval tudi za ustanovitev teološke šole v Celovcu, Gradcu ali Ljubljani, kar pa se ni uresničilo. Med njegove privržence med slovenskimi protestanti se uvrščajo predvsem Sebastijan Krelj, Matija Klombner in Jurij Juričič.

Pri Primožu Trubarju je bil Vlačićev vpliv šibkejši in le posreden. Trubar je v zgodnjih delih (npr. v Katekizemu 1550) prevedel/priredil posamezna Vlačićeva besedila (npr. De vocabulo fidei), vendar se je pozneje od gnesioluteranske radikalnosti oddaljil. K temu je prispeval tudi Heinrich Bullinger, ki je skušal preprečiti širjenje flacijanstva na Slovenskem in je vplival na württemberško tiskarno v Urachu.

Vlačićev vpliv je posebej izrazit pri Sebastijanu Krelju (1538–1567). Krelj je bil Vlačićev učenec in ožji sodelavec: študiral je pri njem v Jeni (od 1557), živel v njegovi hiši, deloval kot njegov amanuensis/tajnik in mu sledil v Regensburg po izgonu iz Jene. Leta 1563 je bil ordiniran s Vlačićevo pomočjo, v Ljubljani je postal pridigar in učitelj v Stanovski šoli, po Trubarjevem izgonu iz Notranje Avstrije pa leta 1565 drugi superintendent oz. škof »cerkve slovenskega jezika«.

Vlačićeve ideje so pustile trajne sledi v Kreljevi teološki misli. Najjasneje se kažejo v njegovem nemškem traktatu Christlich bedencken (1562), ki ga je napisal v regensburškem obdobju. V njem Krelj – v duhu Vlačićeve brezkompromisnosti – obravnava dolžnost laikov, da z Božjo pomočjo in znanjem branijo pravi nauk ter obsodijo sekte, razkolništvo in zmote znotraj in zunaj luteranske cerkve. Podobna stališča zapiše v Otročji bibliji (1566), kjer izpostavlja razlike med »evangelijskimi« in »papisti« ter poudarja potrebo po jasnem razlikovanju večnih resnic vere. Raziskovalci ugotavljajo, da je v obeh delih navzoča Vlačićeva misel o nujnosti odločnega soočanja z drugače mislečimi, ko gre za nespremenljive resnice.

Krelj je bil tako glavni prenašalec in propagator flacijanskih idej med slovenskimi pridigarji in oblastmi. Kljub temu flacianizem na Slovenskem ni postal prevladujoča smer; ostal je ena od teoloških usmeritev znotraj širšega luteranskega prostora, ki ga je bolj oblikoval Trubarjev pragmatičnejši pristop.


Predstavitev gosta


Dr. Luka Ilić je luteranski teolog, zgodovinar reformacije in duhovnik. Specializiran je za teologijo in življenje Matije Vlačića Ilirika (Matthias Flacius Illyricus) ter za reformacijo med južnoslovanskimi govorci, zlasti v zvezi s Primožem Trubarjem in mrežami med Svetim rimskim cesarstvom in osmanskimi ozemlji.

Študiral je na Protestantsko-teološki fakulteti v Bruslju, magistriral na Vrije Universiteit v Amsterdamu ter doktoriral na Lutheran Theological Seminary v Philadelphiji (2012). Disertacijo je objavil pod naslovom Theologian of Sin and Grace: The Process of Radicalization in the Theology of Matthias Flacius Illyricus (Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2014; hrvaški prevod Teološka biografija Matije Vlačića Ilirika, 2021). Deloval je kot profesor na Visoki evangeličanski teološki šoli v Osijeku in kot znanstveni sodelavec na Leibniz-Institut für Europäische Geschichte v Mainzu (2010–2014).

Pastoralno službo je opravljal v Zemunu, Haddon Heightsu (New Jersey) in krajše v Reki. Od 2017 do 2024 je bil župnik luteranske občine v Balzheimu (Württemberg); od začetka leta 2025 je evangeličanski vojaški duhovnik pri nemški vojski. Poročen je z Angelo Ilić. Za svoje delo o Vlačiću je prejel Luthrovo medaljo Evangeličanske cerkve v Republiki Hrvaški ter nagrado mesta Labin (2020).


Izbrana bibliografija


Monografije

  • Theologian of Sin and Grace: The Process of Radicalization in the Theology of Matthias Flacius Illyricus. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2014 (Veröffentlichungen des Instituts für Europäische Geschichte Mainz, 225). – Temeljna teološka biografija Vlačića, ki sledi radikalizaciji njegove teologije greha in milosti.
  • Hrvaški prevod: Teološka biografija Matije Vlačića Ilirika – proces radikalizacije u Flaciusovoj misli. Zagreb: Teološki fakultet Matija Vlačić Ilirik, 2021 (prev. Marina Schumann).

Uredniška dela (izbor)

  • (skupaj z Irene Dingel in Johannesom Hundom, ur.) Matthias Flacius Illyricus: Biographische Kontexte, theologische Wirkungen, historische Rezeption. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2019.
  • (skupaj z Martinom J. Lohrmannom, ur.) Teaching Reformation: Essays in Honor of Timothy J. Wengert. Minneapolis: Fortress Press, 2021.

Izbrani članki in prispevki (relevantni zaradi obravnav Primoža Trubarja in južnoslovanskega prostora)

  • (skupaj z Angelo Ilić) »Primus Truber und die Anfänge der lutherischen Kirche in Slowenien«. Ost-West. Europäische Perspektiven 2017/2.
  • »Primus Truber (1508–1586), the Slovenian Luther«. Lutheran Quarterly 22 (2008): 268–277.
  • »Protestantism at the Intersection of the Holy Roman and Ottoman Empires: The Reformation Among Croatian and Slovenian Speakers«. V: Exportgut Reformation (2017).
  • Prispevek o Johannesu Honterusu, Primusu Truberju in Johannesu a Lasco v A Companion to the Reformation in Central Europe (Leiden: Brill, 2015).
  • »Deutsch-südslawische Interferenzen bei der Reformation in Südosteuropa im 16. Jahrhundert« (v zborniku Bekenntnis und Diaspora, ur. Angela Ilić, 2021).
  • Številni članki o teoloških kontroverzah 16. stoletja (adiaphoristični, majoristični, osiandrovski spori), Flacijevih družbenih mrežah in vplivu Bullingerja na slovensko reformacijo.

Ilić je med vodilnimi poznavalci Vlačićevega opusa in južnoslovanske reformacije. Njegova dela povezujejo teološko analizo s podrobnim biografskim in mrežnim raziskovanjem ter so pomembna za razumevanje konfesionalizacije in transnacionalnih povezav v 16. stoletju.

WordPress Cookie Plugin – Real Cookie Banner