Vrednotenje znanstveno-raziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti spodbuja kvalitativno vrednotenje raziskovalnega dela, ki temelji na ocenjevanju kvalitete vsebine. V ospredju pa je še vedno kvantitativno ocenjevanje, ki temelji na faktorju vpliva serijskih publikacij (JCR – Journal Citation Reports ali SNIP – Source Normalized Impact per Paper) in številu objavljenih člankov, kar spodbuja hiperprodukcijo člankov.

Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov v skladu z načeli odprte znanosti je določeno v 10. in 11. členu Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba določa vrednotenje na podlagi vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela in ne mesta objave oziroma njegovega faktorja vpliva (ali drugih metrik revije) ali založnika. Prav tako določa vrednotenje odprto dostopnih rezultatov raziskav, katerih podatki so v skladu z načeli FAIR ter so opremljeni s trajnimi identifikatorji digitalnih in ne-digitalnih objektov (PID), kadar so ti na razpolago.

Akcijski načrt za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 vključuje ukrep U6.2.2 Vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti v okviru katerega so načrtovane:

• spremembe in dopolnitve predpisov ARIS (Javne agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije);
• spremembe in dopolnitve predpisov NAKVIS (Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva);
• spremembe in dopolnitve pravilnikov/meril JRO (javne raziskovalne organizacije);
• spodbude za udejstvovanje na področju odprte znanosti in
• udejstvovanje v aktivnostih ERA (Evropski raziskovalni prostor) in EHEA (Evropski visokošolski prostor) na področju reforme vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti.

Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti v Sloveniji se zgleduje po ostalih mednarodnih pobudah za spremembo vrednotenja raziskovalne dejavnosti kot so:

• Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti (DORA – Declaration on Research Assessment) zagovarja kvalitativno vrednotenje raziskav in se odmika od kvantitativnih metod vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela;
• Leidenski manifesto o vrednotenju znanosti (Leiden Manifesto for Research Metrics) predlaga 10 načel za merjenje uspešnosti raziskav, ki prav tako zagovarjajo vrednotenje na podlagi vsebinskega ocenjevanja in kakovosti raziskav;
• smernice ERA (European Research Area and Innovation Committee/Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije).

 
Druge pobude za povečanje kakovosti in vpliva raziskav pri vrednotenju znanstveno-raziskovalnega dela:

• Koalicija za napredek na področju ocenjevanja raziskav (CoARA – Coalition for Advancing Research Assessment) spodbuja spremembe vrednotenja raziskav, katerih ocenjevanje bi temeljijo na kvalitativni presoji;
• Hongkonški principi (The Hong Kong Principles for Assessing Researchers: Fostering Research Integrity) so sestavljeni iz 5 načel, ki spodbujajo raziskovalno integriteto v sistemu ocenjevanja, vrednotenja in nagrajevanja raziskovalcev;
• Dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti (Agreement on Reforming Research Assessment) so leta 2022 ob podpori Evropske komisije pripravili Science Europe, European University Association in dr. Karen Stroobants. Njihov glavni cilj so spremembe na področju vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela, ki bi izboljšale kakovost in učinek raziskav.

Delovanje podstrani o odprti znanosti na UP UK v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost (ukrep 6.2 ReZrIS30) financira Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.